b'2. Oblike vrtnarjenja v MariboruUrbani vrtoviSkupnostni urbani vrtovi predstavljajo ekonomske, ekoloke, kulturne in socialne izzive lokalnemu prebivalstvu, saj poleg prostora za druenje, menjave, interakcije, samooskrbe in uenja nudijo tudi socialni in kulturni korektiv, hkrati pa ponovno poveejo ivljenje z neposrednim izkustvom zadovoljevanja lovekovih potreb. V Mariboru vsi vrtovi razen Skupnostnega urbanega eko vrta in Mestnega vrta pod Gorco spadajo v kategorijo spontanega snovanja tako po izbiri lokacije kakor po vrtni opremi, ki velikokrat spominja na instalacijo trash arta. e mesto ni zmono predvideti zadostnih povrin za vrtove na zato primernih lokacijah v skladu s potrebami prebivalcev, bodo ti svoje potrebe zadovoljevali v tistih predelih, kjer bo to mogoe. e mestna oblast skupaj s prebivalci ne oblikuje osnovnih smernic ureditve teh obmoij, ki naj odsevajo realne potrebe ljudi, in zato ne predvidi zadostnih sredstev, bodo ljudje oblikovanje podredili svojim vsakokratnim individualnim zmonostim.Vrtovi v javnih ustanovahZdaj je nekako e uteena praksa, da pri olah, vrtcih in domovih za starostnike sreamo vsaj zelino gredo, ki je primerno negovana, obasno tudi manjo zelenjavno gredico, bolj zaradi veselja kot nartovane pridelave hrane. V tem polju je potencial ogromen, saj imajo javne ustanove veinoma del nepozidanega zemljia, ki bi bil lahko uporabljen za namene izobraevanja na prostemuilnica na prostem ali nartovan za potrebe starostnikov po aktivnostih in stiku z zemljo ter smiselnem preivljanju svojega asa. Dober primer v Sloveniji je osnovna ola Ivana Cankarja v Ljutomeru, kjer olski kurikulum vsako leto bolj vpnejo v vizijo uilnice na prostem in prav tako postaja primer olske samooskrbe s hrano. Nae drutvo je vzpostavilo vertikalne grede med drugim tudi v vrtcu Tezno Maribor, kjer sami obdelujejo zeline gredice in zelia uporabljajo tudi v vrtevski kuhinji. Urbano vrtnarjenje - Urbana zemljina za hrano7'