b'Osonenost rastlin in temperaturaVsaka rastlina ima svoj optimum, vendar se drimo pravila, da vsaki zelenjavni sadiki ponudimo pogoje 1822 C in 812 ur osonenosti. Toplota je najpomembneji dejavnik pri kalitvi, takoj po vzniku iz zemlje pa potrebujejo rastline bolj kot kaj drugega neposredno sonno svetlobone boste jih ogali z izpostavljenostjo soncu, to boste storili, e jih boste, vse pretegnjene zaradi pomanjkanja svetlobe med vzgojo spomladi presadili na vrt. Rastline v fazi rasti potrebujejo dovolj neposredne sonne svetlobe, kar pomeni, da ni dovolj okenska polica, kamor posije sonce za 23 ure na dan. Najbolj veseli so lahko tisti, ki imajo ogrevan rastlinjak ali zimski vrt, drugae pa se izplaa naloba v namenske lui za vzgojo sadik.Utrjevanje rastlin pred zasajanjem na vrtRastline je treba teden dni pred presaditvijo utrjevati in navajati na zunanje pogoje nekje pri hii pod napuem, da ne doivijo prevelikega oka.O tematiki vzgoje sadik veliko piejo Alja Plankl v svojem delu Vrt BREZ prekopavanja in Tjaa in Robi v delu Vrt obilja. Test kaljivosti za manj frustracijTest kaljivosti izvajamo predvsem zaradi preverjanja substrata, v katerem kalimo semena in kasneje vzgajamo rastline, ali preprosto da preverimo, ali semena e kakovostno kalijo, kjer imamo dvome. To je smiselno narediti predvsem pri korenju, peterilju in preostali zelenjavi, katere semena niso dolgo obstojna, saj tako na gredo ne sejemo jalovih semen. Test kaljivosti naredimo dovolj zgodaj, da smo v asu, namenjenemu setvi v lonce/grede opremljeni z monimi semeni, ki imajo dovolj poriva, da vzklijejo in se razvijejo. Gnoj, ki e ni dovolj staran, semena navadno zage in v njem veina zelenjave ne bo vzklila. Test kaljivosti naredimo tako, da v posodico, napolnjeno s substratom, posejemo semena, jih pokrijemo s posodico iste velikosti (mnoga semena za klitje potrebujejo temo) in poakamo nekaj dni, da vidimo rezultate. Kadar ne preverjamo substrata, ampak semena sama, tista, ki za klitje ne potrebujejo teme, namoimo in preverimo kaljivost kar na kalilniku.Kaj pomeni zdrava zelenjavna sadika?Kadar vzgajamo sadike zelenjave sami ali gremo ponje v vrtnarijo, je dobro, da prepoznamo kakovostne sadike, ki imajo najbolji potencial za razvoj na vrtu. Zdrava sadika je tista, ki ima zdravo barvo, kar ne pomeni nujno temno zelene barve, saj to pogosto nakazuje na prisotnost mineralnih gnojil v prsti. Zdrava sadika ni pretegnjena, kar pomeni, da stabilno nosi samo sebe brez opore in se ne zvija na lastnem steblu, njene korenine e ne silijo iz odtone luknje na sadilnem platoju. Kadar je koreninski sistem e premoen za prostor, v katerem se ta razvija, se zanejo korenine zvijati in se kasneje s teavo razirijo v prst na vrtu, kar pomeni slabo absorpcijo hranil, vode in posledino razvoj rastline.16 Urbano vrtnarjenje - Urbana zemljina za hrano'