b'3. Urbani skupnostni vrtovi v mestu in podrobneje o Urbanem eko vrtuBesedilo: Simona Trak Zdolek, predsednica drutva Urbani eko vrtV asu vsesplonih negotovosti in recesij bi moral biti sestavni del vsake trajnostne razvojne alternative tudi kakovostna pridelava in poraba hrane. Samooskrba lokalne skupnosti, ki jo lahko omogoi urbano vrtnarjenje, postaja edalje bolj razvita dejavnost v urbanih srediih.Poleg ustvarjalne uporabe in negovanja zelenih povrin urbano vrtnarstvo nia transportne in skladine stroke ter emisije, odvisnost prebivalstva od cen nafte, farmacevtskih korporacij in trgovskih lobijev. Obnavlja organski material v mestu, omogoa pridelavo lokalne, sezonske ive hrane za gospodinjstva, posameznike ali ljubitelje kulinarike. Vrtovi omogoajo agronomsko opismenjevanje, vzpostavljajo odnos do zemlje in okolja, novo percepcijo javnih povrin, nudijo prostor za otroko igro, rekreacijo in sprostitev ter izboljujejo tudi zdravje in poutje ljudi. Kulturni potencial urbanih vrtov zviuje zaznavne kvalitete prostora s soustvarjanjem zelenih povrin v mestu, prepreuje tvorbo divjih odlagali in predstavlja izjemno izobraevalno vrednost, predvsem za otroke in mladino.V Mariboru vsi vrtovi razen Skupnostnega urbanega eko vrta v Borovi vasi in Mestnega vrta pod Gorco spadajo v kate-gorijo spontanega snovanja. V vrtikarski domiljiji in iznajdljivosti recikliranje dobi nov pomen in podobo, ki ni po okusu mestnih estetov. V resnici pa ni niti po okusu tevilnih vrtikarjev, ki so si ploevinasto-plastine iverne ute z zarjavelo ograjo postavili predvsem zaradi nezmonosti, da bi oblikovali svojo okolico v skladu s svojimi eljami in za trajno rabo.Zato neurejeni vrtovi niso nujno posledica pomanjkanja estetske tenkoutnosti, ampak predvsem dvojnega: ekonomske izkljuenosti tistih, ki jih urejajo, in trajne gronje, da bodo lahko kadar koli odstranjeni z lokacije, ki jo zasedajo proti volji lastnika.Urbani eko vrt kot primer prvega projektnega, organiziranega skupnostnega vrta v MariboruSkupnostni urbani vrt je vzpostavila skupina strokovnjakov in raziskovalcev v programu Urbane brazde. Dodelali in realizirali so nikdar dokonno in uresnieno idejo o urbanistinem posegu, ki jo je Mestna obina Maribor sprejela e v odloku iz leta 1986. Na podlagi tega odloka so raziskovalci pripravili ve vzornih primerov skupnostnega urbanega vrtnarstva in za vzpostavitev primera dobre prakse od obine pridobili hektar povrine v mestni etrti Radvanje na lokaciji pri Borovi vasi, v neposredni bliini najgosteje poseljenega dela mesta. Skupnostni urbani vrt je umeen ob obvodno sprehajalno pot, ki povezuje rekreacijsko obmoje pod Pekrsko gorco, obmoje visoke gostote prebivalstva (Nova vas, Borova vas) in rekreacijski gozd Betnava. S prebivalci sosednjih blokov se je vse od jeseni 2011 snoval vzorni primer ekolokega urbanega vrtnarstva, ki bi lahko prerasel v primer dobre prakse. Prebivalci iz blinjih blokov so dobili monost, da se prek predavanj, delavnic oblikujejo v organizirano skupino vrtikarjev, v drutvo Urbani eko vrt, ki je prevzelo urejanje in vzdrevanje celotnega obmoja. Urbano vrtnarjenje - Urbana zemljina za hrano11'